klavstroagorafobija

občutljiva sem na zvoke.
zelo.
posebej občutljiva sem na zvok cilindričnega škrtanja vratne ključavnice, ko odhajam.
od doma, z obiskov, če sem zadnja v trgovini.
škrt-škrt.
spizdi.
ne vračaj se.
pa sploh ne vem, zakaj. nobenega smisla nima in moj razum to šteka. ampak ... cel občutek je bizaren. misli kar same stečejo čez rob ... kaj pa če sem kaj pozabila pol bi pa morala še enkrat zvonit pismu pa sem res pozabla glih tisti cd po katerga sem sploh prišla pismu a naj grem nazaj eh ne ziher zdaj že pred kišto sedi pa bi moral spet vstat bom že drugič vzela ...



nasploh imam neko "ključno" stvar. neopisano fobijo pred zaklenjenimi vrati. pri nas doma se nikoli ni zaklepalo in, smešno, je bil to eden največjih občutkov varnosti v mojih nočnih pohodih, ker sem vedela, da bom zagotovo lahko prišla not, ne da bi za to nekoga zbudila ali vznemirila ali ... pač nekaj, tudi če nimam ključev.
zato se ti na tem mestu opravičim, ki si zaradi moje čudnobije morebiti utrpel kak izpad.
ni bilo namerno zlo.