po prijetni večerji jo je odpeljal domov. na stopnišču pred hišo ga je že stotič pogledala s tistimi velikimi, zaljubljenimi očmi ... tokrat je ni zavrnil, ampak ji je sledil po stopnicah navzgor v njeno prikupno stanovanje. sklenil je, da je čas, da mora nekako potolažiti te pričakujoče oči ... bila je hudo živčna. najprej sta zgrešila nadstropje in zaman poskušala odkleniti sosedova vrata, nato so ji ključi trikrat zapored padli iz roke, ravno, ko je hotela odkleniti. sramežljivo se je hihitala in se hitela opravičevati, on pa jo je le potrpežljivo gledal. končno ji je uspelo. vstopila sta v majhno predsobo, ki je vodila v majhno dnevno sobo, majhno kuhinjo in majhno spalnico. z veliko posteljo. videti jo je bilo skozi na stežaj odprta vrata. dišalo je po nekakšnem kadilu, ki se je vilo iz posebnih stojal na stenskih poličkah. po tem je torej vedno tako opojno dišala ... ponudila mu je pijačo. whiskey. ona nič. ko je kozarec nesel k ustnicam, jo je opazoval, kako izbira med gramofonskimi ploščami. presneto, kako je vitka ... zvok počasnega bluesa je napolnil napeti zrak med njima ... ves čas je nekaj govorila, poslušal jo je le na pol, kako naj bi poslušal brezglavo govoričenje, ko pa ni mogel odmakniti oči od njenega telesa ... tistih prikupnih prsi, ozkega pasu, vitkih nog in nežnega obraza ... tako mlada, tako mehka ... in tiste temne oči ... vpijale so ga ...
čutil je, kako ga ljubi. po malem ga je živcirala. ona in tiste njene zaljubljene oči ... saj ji ni nič manjkalo, samo ... on pač ni čutil enako. ni mogel. ni hotel. ni si dovolil. ljubiti je šibkost. on je to dobro vedel ... njena bližina pa mu je bila vendarle sila prijetna. rad se je pogovarjal z njo. in v nekem trenutku jo je vselej pozabil poslušati, opazoval je njene gibe, njen nasmeh, vse ga je vabilo, naj si jo vzame ... prekleto, kako si jo je včasih želel, tako zelo, da bi jo vzel kar na stopnišču, kjer ga je zmeraj vabeče gledala, pa se je le na hitro poslovil in šel. ker ga je bilo sram ...
in zdaj je bil tu. in ona le dober meter stran. vitki gležnji v domačih copatkih, gibke noge ... so drsale sem in tja po sobi. in je govorila ... odložil je kozarec, jo strogo pogledal, odločno zakorakal proti njej in jo potegnil k sebi. presenečena je utihnila. hvala bogu, utihni že enkrat, bitje božansko, da ti lahko spijem dušo z ustnic ... sklonil se je k njej, z obrazom čisto ob njenem je pil njen vonj, ta znani vonj ... dihala je plitko in hitro, on počasi. malo je popustil prijem, jo objel okoli pasu in zazibal v ritmu zapeljive glasbe. prižel jo je čisto k sebi in jo čutil. moj bog, kam vodi to, kako naj se ti uprem, mu je rojilo po glavi. ne smem, ne smem podleči, si je zabičal, ko ga je nežno odrinila od sebe. njena dlan se je ujela v njegovo, pridi, je brez besed dejala, pridi z mano ... sklep je bil pozabljen, vdano je sledil. v tisto majhno sobo. pred tisto veliko posteljo. ne, ne ... nikar ... majhni prstki so poiskali zadrgo svilene obleke, ki je v naslednjem trenutku zdrsnila čez nežne obline mladega telesa. poželjivo jo je posnemal in skoraj trgal gumbe svoje srajce, samo da bi že stiskal svoje golo telo z njenim. v mehkem perilu je zapeljivo legla na posteljo. pridružil se ji je in jo počasi osvobodil tistih majhnih krpic, ki so ga se ločile od največjih naslad. poljubljal si je pot do njenih vročih želja, od dolgega vratu do minimalisticnih prstkov na nogah. majhne prsi so kar silile k njemu, napete bradavičke so vabile njegove lačne ustnice. nežno je sopla in se kot kača zvijala v njegovih veščih rokah. hotel jo je. pa kako jo je hotel ... in jo je vzel ... počasi jo je jemal in jo pri tem trdno držal v objemu. užitek je obema kratil dih ... poljubljal jo je, še in še, sesala mu je ustnice, mu s prsti risala po hrbtu ... z nogami oklepala njegove boke ... joj, kako si sladka ... sopla je vedno hitreje, vedno glasneje, sločila se je od naslade in v divjem ritmu sta eksplodirala strast ... kriknila je in se ga močno oklenila ... in potem ... potem je rekla ljubim te. tiho mu je šepnila v uho in ga poljubila na vrat. pogledal jo je, njene zadovoljne oči, tiste zaljubljene oči ... dlani je sklenil okrog njenega vratu. in pričel stiskati. stiskal je močneje in močneje. nasmeh je zginil z njenega nežnega obraza, tiste zaljubljene oči so se izbuljile v grozi. ni imela možnosti. tlačil jo je z vso svojo težo in jo davil. ne boš ti meni ljubim te. ne boš. ne boš zbujala moje slabe vesti, ker te samo hočem. ne boš. ne boš me ljubila. ne boš. nežne roke so omahnile na pomečkano rjuho, krvavi nohti so zdrsnili s potnega hrbta. kaj sem storil, kaj si storila neumnica, kaj res nisi mogla biti vsaj enkrat tiho ... strast ga je izpustila in zavedel se je, da je še vedno v njej. še vedno v telesu, ki ga je ljubilo in ki ga je pravkar ubil.
pustil jo je tam. na veliki postelji. o bog, kako je bila lepa, ko jo je zadnjič pogledal ... jaz pa tebe ne ...
jaz pa tebe ne.
